Zdravstveno stanje prebivalcev koprske občine je v več pogledih primerljivo ali boljše od slovenskega povprečja. Med zdravstvenimi izzivi izstopajo kronične bolezni, bolniška odsotnost ter višja umrljivost zaradi raka, medtem ko so kazalniki srčno-žilnih bolezni ugodnejši.
Občina se sooča tudi z izrazitimi demografskimi spremembami in staranjem prebivalstva, kar bo v prihodnje vplivalo na potrebe po zdravstveni in socialni oskrbi. Hkrati regijo zaznamujejo povečana tveganja revščine in socialne izključenosti, kažejo podatki NIJZ.
Na seji občinskega sveta Mestne občine Koper (MOK) 26. marca je bil predstavljen pregled kazalnikov in podatkov o zdravstvenem stanju prebivalstva v zadnjih desetih letih. Analiza, ki jo je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), vključuje primerjavo z obalnimi občinami, regijo in celotno Slovenijo ter osvetljuje ključne demografske, zdravstvene in razvojne značilnosti regije.
Na dan 1. julija 2025 je v MOK živelo 54.560 prebivalcev, od tega 27.080 moških in 27.480 žensk. Delež žensk je nekoliko višji kot delež moških, medtem ko je v regiji in na državni ravni delež žensk nižji. Občina dosega indeks razvitosti 1,09, kar jo uvršča nad slovensko povprečje. Prirast prebivalstva znaša 7,0, kar je bistveno več od slovenskega povprečja 3,3, medtem ko imajo druge obalne občine negativen prirast.
Delež starejših od 80 let je 5,9 odstotka, kar je primerljivo s slovenskim povprečjem (5,7 odstotka), v obalnih občinah pa se ta delež giblje med 5,1 in 6,7 odstotka. Približno 12,2 odstotka prebivalcev ima osnovno ali nižjo izobrazbo, stopnja delovne aktivnosti pa znaša 69,3 odstotka, kar je nekoliko nad državnim povprečjem.
Delež predebelih otrok še vedno visok
Med pomembnimi dejavniki tveganja za zdravje izstopa telesna dejavnost otrok in mladostnikov. Fitnes indeks je blizu slovenskemu povprečju, po padcu v času epidemije pa se stanje ponovno izboljšuje. Kljub temu ostaja prekomerna hranjenost velik javnozdravstveni izziv, saj je 23,7 odstotka osnovnošolskih otrok predebelih ali debelih, čeprav se ta delež zmanjšuje. Med obalnimi občinami se delež predebelih otrok giblje od 22,2 do 24,1 odstotka.
Precepljenost otrok v letu 2025 kaže mešano sliko. Proti okužbam s HPV je cepljenih 39,8 odstotka otrok v MOK, v regiji 38,3 odstotka in v Sloveniji 46,0 odstotka. Proti pnevmokoku je precepljenih 47,3 odstotka otrok v MOK, v regiji 49,5 odstotka in v Sloveniji 56,3 odstotka. Pri cepivu proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR) MOK dosega 90,3 odstotka, regija 89,2 odstotka in Slovenija 88,6 odstotka – tu MOK presega oba referenčna nivoja. Podobno velja za kombinirano cepivo DTP-Hib-IPV-hepB, kjer je precepljenih 87,6 odstotka otrok v MOK, 85,6 odstotka v regiji in 87,2 odstotka v Sloveniji.
Prometna varnost ugodnejša
Pozitivno je, da so kazalniki prometne varnosti ugodnejši kot v Sloveniji: kazalnik poškodb v transportnih nezgodah je ugodnejši od slovenskega povprečja, prav tako je v koprski občini delež prometnih nezgod zaradi alkoholiziranih povzročiteljev druga najnižja vrednost v regiji.
Zdravstveno stanje prebivalstva kaže na več pomembnih trendov
Kot kažejo podatki, pojavnost astme pri otrocih in mladostnikih upada in je v letu 2025 znašala 0,4 na 100 prebivalcev, kar je enako regijskemu povprečju in slovenskemu povprečju. Pojavnost bolezni, pripisljivih alkoholu, je v MOK v letu 2025 znašala 1,0 na 100 prebivalcev, kar je ugodneje od regijskega povprečja (1,1) in slovenskega povprečja (1,6).
Število prejemnikov zdravil za sladkorno bolezen je v MOK znašalo 4,8 na 100 prebivalcev (regija 4,6, SLO 5,4), za povišan krvni tlak 20,9 na 100 prebivalcev (regija 20,7, SLO 22,5), prejemnikov zdravil proti strjevanju krvi pa 10,9 na 100 prebivalcev (regija 10,8, SLO 12). Kazalnik srčne kapi je v MOK znašal 1,9 na 1.000 prebivalcev (regija 2,0, SLO 1,9), možganske kapi pa 2,0 na 1.000 prebivalcev (regija 2,0, SLO 2,3). Število prejemnikov zdravil za duševne bolezni ostaja stabilno, okoli 14 na 100 prebivalcev.
Bolniška odsotnost je bila v letu 2025 v MOK 19,5 na 100 prebivalcev in se je po vrhu v letu 2024 (23,93) znižala ter se približala regijskemu (18) in slovenskemu povprečju (19).
Pomoč na domu je v MOK nekoliko manj razširjena kot v regiji in državi; med obalnimi občinami so razlike precejšnje: v Ankaranu jo prejema 0,8 odstotka prebivalcev, v Izoli 1,7 odstotka in v Piranu 2,4 odstotka. Klopni meningoencefalitis (KME) je v Kopru zelo redek pojav: medtem ko slovensko povprečje znaša 6,2 primera na 100.000 prebivalcev, je bila vrednost za MOK le 0,6. V Piranu in Ankaranu v zadnjem letu ni bilo nobenega primera, v Izoli pa 3,4 na 100.000 prebivalcev.
Podatki o umrljivosti kažejo, da je splošna umrljivost prebivalcev do 74. leta nižja kot v Sloveniji, vendar nekoliko nad regijskim povprečjem. Med umrlimi do 74. leta je delež umrlih zaradi bolezni srca in ožilja nižji, delež umrlih zaradi vseh vrst raka pa višji. Samomorilnost se je v zadnjih dveh letih nekoliko povečala, vendar ostaja pod državnim povprečjem.
Novi primeri raka nad slovenskim povprečjem
Število novih primerov raka v MOK je nad regijskim in slovenskim povprečjem – v letu 2025 je znašalo 585, kar je več od regijskega povprečja (569) in slovenskega povprečja (571). Med posameznimi vrstami je bilo največ primerov raka dojk, sledil je pljučni rak in rak debelega črevesa in danke.
Na področju preventive je odzivnost v presejalnih programih različna. Udeležba v programu SVIT znaša 61,47 odstotka, kar je pod regijskim povprečjem (62,64 odstotka) in pod slovenskim povprečjem (66,0 odstotka), medtem ko je pregledanost v programu ZORA 72,5 odstotka in presega regijsko povprečje (71,4 odstotka). Udeležba v programu DORA dosega 78,2 odstotka in je višja kot v regiji (76,7 odstotka) in državi (77,9 odstotka).
Kljub pozitivnim kazalnikom pa obalno-kraška regija od leta 2023 beleži najvišjo stopnjo tveganja revščine v državi, ki znaša 18,5 odstotka v primerjavi s slovenskim povprečjem 12,7 odstotka. Podobno zaskrbljujoče je stanje pri socialni izključenosti: obalno-kraška regija izstopa s skoraj dvakrat višjo stopnjo tveganja socialne izključenosti (25,6 odstotka) od slovenskega povprečja (13,3 odstotka).
Foto: NIJZ, MOK, Zavod za mladino, kulturo in turizem
