Svetovni dan spanja je odlična priložnost za javno predstavitev prizadevanj, ki združujejo informiranje, ozaveščanje, izobraževanje in vključevanje skupnosti v krepitev urejenega spanja vseh. Vse pogosteje se v svetu izraža potreba po spodbujanju zdravega spanja v programih javnega zdravja. Letos svetovni dan spanja obeležujemo pod geslom »Enake pravice do spanja za globalno zdravje«, s katerim želijo pri NIJZ poudariti, da če želimo izboljšati zdravje prebivalstva, moramo zmanjšati neenakosti in zagotoviti enake pravice do zdravega spanja za vse.
Pomen zdravega spanja
Spanje je kompleksno nevrovedenjsko stanje, ki vključuje obsežne spremembe v delovanju vseh organskih sistemov telesa. Je ključno za številne biološke funkcije, ki optimizirajo delovanje in prilagajanje celotnega telesa: od človekovih genov do njegovega vedenja. Zdravo spanje je bistvenega pomena za telesno in duševno zdravje ter socialno blaginjo, vendar v svetu (predvsem v državah v razvoju) nacionalne agende javnega zdravja redko upoštevajo to področje. Spanje mora biti spodbujano kot bistveni steber zdravja, enakovreden prehrani in telesni dejavnosti. Da bi izboljšali zdravje na tem področju, je nujna osredotočenost na raziskovanje, ozaveščanje in izobraževanje ter primerno usmerjene politike javnega zdravja. Potrebna so prizadevanja za zagotovitev enakih možnosti za urejeno spanje in aktivne vključenosti za vse ljudi, zlasti tistih, ki so socialno in ekonomsko najbolj ranljivi ter zgodovinsko izključeni. Prepoznava spanja kot prednostne naloge Svetovne zdravstvene organizacije bi povečala verjetnost, da to področje države vključijo v svoje nacionalne zdravstvene programe (Lim et al., 2023).
Kaj kažejo podatki v Sloveniji?
Na NIJZ prepoznavajo spanje kot enega od temeljnih gradnikov zdravja. Kazalci spanja so generalno gledano slabi v vseh pregledanih starostnih skupinah prebivalstva, med njimi pa najbolj zaskrbljujoče izstopajo podatki o otrocih in mladostnikih. Zadnja raziskava, ki vključuje področje spanja, je raziskava Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju 2022 (HBSC, Jeriček Klanšček idr., 2023). Ta kaže, da le nekaj več kot tretjina (38,7 %) 11- in 13-letnikov in približno petina (19,3 %) 15- in 17-letnikov med šolskimi dnevi spi v skladu s priporočili. Primerjava s preteklimi raziskavami kaže, da se je zvišal delež fantov, ki spi v skladu s priporočili ter da se je znižal delež deklet, ki spijo skladno s priporočili v vseh starostnih skupinah. Delež mladostnikov, ki spijo skladno s priporočili, s starostjo pada. Glede na priporočila, naj bi otroci stari od 6 do 13 let spali 9 – 11 ur na noč in najstniki stari od 14 do 17 let 8 – 10 ur na noč.
Javnozdravstveni pristopi
»Kakovosten spanec je eden od temeljev ohranjanja zdravja in neločljiv del zdravega življenjskega sloga, ravno tako kot so to prehrana, telesna dejavnost in skrb za duševno zdravje. Ker v Sloveniji generalno premalo in slabo spimo, je osveščanje javnosti o pomenu spanja še toliko bolj pomembno. Spanje predstavlja pomemben del našega 24-urnega gibalnega cikla, v katerem se izmenjujejo tri oblike gibanja: telesna dejavnost, sedentarno vedenje in spanje. Za optimalno zdravje moramo poiskati pravo ravnovesje med temi tremi aktivnostmi, ki vplivajo druga na drugo. Poskrbimo za urejeno spanje, in zagotovo bomo opazili pozitivne učinke« je poudarila Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje.
Več informacij najdete na povezavi.
Foto: NIJZ
