Mestna občina je dolžna vsako četrto leto pripraviti in javno objaviti poročilo o stanju okolja, ki je osnova za izdelavo občinskega programa varstva okolja.
Analiza stanja okolja je izhodišče za oblikovanje aktivnosti za izboljšanje kakovosti okolja. Poročilo je izdelano na podlagi zakonskih izhodišč, strateških in operativnih dokumentov, načrtov, strokovnih podlag in uradnih evidenc okoljskih podatkov ter intervjujev s posameznimi deležniki v okolju.
V Sloveniji imamo čisto, zdravo in nedotaknjeno okolje. Zavedati se moramo, da nam ni kar dano, ampak ga moramo ohranjati tudi za zanamce in zanj skrbeti. Država in civilna družba sta na področju varstva okolja aktivni na številnih področjih – od ravnanja z odpadki, varstva tal, zraka in vodnega bogastva do omejevanja vplivov podnebnih sprememb in presoje vplivov naših dejanj na okolje.
Več informacij na povezavi Okolje | GOV.SI
V Sloveniji skrbimo za razvoj kakovostnega in vsem dostopnega javnega zdravstva, ki temelji na univerzalnosti, solidarnosti, enakosti, pravičnosti financiranja in varnosti zdravstvene oskrbe. Za izboljšanje zdravja in blagostanja prebivalstva ter zmanjšanje neenakosti v zdravju sprejemamo in izvajamo ukrepe za krepitev in varovanje zdravja, preprečevanje bolezni ter izboljšanje zdravstvene pismenosti prebivalcev Slovenije. Prizadevamo si za povečanje zmogljivosti zdravstvene dejavnosti skladno s potrebami prebivalstva in s tem za boljšo dostopnost do kakovostne zdravstvene oskrbe za vse ter za boljše pogoje dela za zaposlene v zdravstvu.
Več informacij na povezavi Zdravje | GOV.SI
Zaznavanje okoljskega hrupa v MOK (anketna raziskava)
Splošno o hrupu
Obremenjevanje okolja s hrupom je eden izmed najpomembnejših okolje-zdravstvenih problemov sodobne družbe. Posameznik okoljski hrup doživlja kot moteč (zaradi različnih lastnosti, npr. frekvenca, jakost, čeprav to ni nujno neposredno povezano z ravnijo hrupa), zato je hrup močan stresni dejavnik. Raziskave so pokazale, da stresne okoliščine zaradi okoljskega hrupa vodijo k pojavom resnih bolezni, večinoma povezanih s kardiovaskularnim, dihalnim in živčnim sistemom. Najbolj je moteč okoljski hrup, ki ga zaznavamo v bivalnih prostorih zlasti ponoči. Med najbolj pogostimi negativnimi vplivi hrupa v bivalnem okolju so: motnje spanja, vznemirjenost, zmanjšanje učinkovitosti pri delu ali učenju, motnje pri pogovoru, psihofiziološki učinki in vpliv na socialno vedenje. Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja, pravico do miru in počitka, tako v nočnih urah kot v dnevnem času. Lokalna skupnost lahko na različne načine prispeva k zmanjševanju hrupa v svojem okolju in s tem tudi k izboljšanju kakovosti življenja prebivalcev. Poleg spremljanja hrupa z meritvami, kartiranja, kratkoročnih meritev, analiz, modeliranja, ipd., so za obvladovanje problema zelo koristne tudi raziskave subjektivnega mnenja prebivalcev, ki so pomembna podpora ostalim pristopom. Pomen sodelovanja državljanov pri dojemanju okoljskega hrupa izpostavljajo tudi predpisi EU, kot je npr. Direktiva o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (END) 2002/49/ES. Namen direktive je izogniti se, preprečiti ali zmanjšati škodljive učinke hrupa v okolju določiti metode ocenjevanja hrupa v okolju, z uporabo metod kartiranja hrupa oceniti izpostavljenost prebivalcev hrupu, zagotoviti javnosti dostop do informacij o hrupu v okolju in njegovih učinkih. Direktiva tudi nalaga državam članicam EU izdelavo operativnega programa varstva pred hrupom.
Več o hrupu v okolju: https://www.gov.si/teme/hrup-v-okolju/
Anketna raziskava
Mestna občina Koper je v okviru projekta Koper zdravo mesto naročila anketno raziskavo o hrupu. Anketni vprašalnik je bil pripravljen v sodelovanju z NIJZ s ciljem pridobiti osnovno sliko zaznavanja okoljskega hrupa okolja pri polnoletnih prebivalcih MOK in upoštevati njihova stališča za izboljšanje stanja. Cilj je bil tudi pridobiti podlago oziroma izhodišče za morebitno poglobljeno raziskavo za celovitejšo obravnavo okoljskega hrupa in z njim povezanih vidikov dobrega počutja in zdravja prebivalcev. Raziskavo je izvedel Center za raziskovanje javnega mnenja Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.
Raziskava je dostopna tukaj.
V obdobju med 24. novembrom in 2. decembrom 2021 je Center za raziskovanje javnega mnenja Znanstveno-raziskovalnega središča Koper za naročnika Mestno občino Koper med polnoletnimi prebivalci izvedel telefonsko anketo po ponudbi »Raziskava o doživljanju hrupa med prebivalci Mestne občine Koper«. Namen raziskave je bil pridobiti izkušnje, mnenja in stališča polnoletnih prebivalcev MOK o zvočnem okolju, o izvorih hrupa, ki jih prebivalci doživljajo kot moteče, zdravstvenih težavah ter o načinih spopadanja z motečim hrupom. V anketi je sodelovalo 508 posameznikov, največ starih med 62 ali več let (66,5%) ter dobra četrtina starih od 40 do 61 let.
Kot vir hrupa, ki anketirane nekoliko oz. srednje motijo je cestni promet (30%), s 26,3 % sledi luška dejavnost in s 17,8% glasbene prireditve. Najbolj pa jih moti hrup cestnega prometa in luška dejavnost, zatem tudi hrup motorjev oz. ulični promet, sosedje in gradbena dela.
